Leto 2022 bodo v Sloveniji zaznamovale volitve. Spomladi se bodo odvijale volitve v državni zbor, jeseni pa volitve za predsednika države in nato še lokalne volitve. Po dveh letih epidemije, ki je na kolena spravila zdravstveni sistem, ohromila prenekateri gospodarski sektor in globoko zarezala v državni proračun, ter ob vseh ostalih krizah, ki nam pretijo v 21. stoletju, je zdaj bolj kot kadarkoli v zgodovini Republike Slovenije pomembno, kdo bodo tisti, ki bodo državo vodili v prihajajočih letih.

Na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2018 smo bili priča zelo nizki volilni udeležbi, glasovalo je le 52,64 % volilnih upravičencev. Volitev se v najmanjšem številu in deležu udeležujeta dve skupini – starejši in mladi. Leta 2018 je bilo razvidno, da 60 % mladih, starih med 18 in 24 let, ne hodi na državnozborske volitve, pri manj pomembnih volitvah pa je ta delež še večji. Nekoliko bolj pozitiven je podatek iz leta 2021, ki pravi, da se je referenduma o zakonu o vodah, v primerjavi z zadnjimi državnozborskimi volitvami udeležilo več mladih. V starostni skupini od 18 do 30 let se je referenduma udeležilo več kot 46 % volilnih upravičencev, k skupni volilni udeležbi pa so mladi volivci prispevali tudi rekordni delež glasov – nekaj več kot 15 %. 

Kaj je pri zadnjem referendumu mobiliziralo mlade? Kaj je tisto kar mlade spodbudi k razmisleku o dogajanju v politiki in kaj jih prepriča, da na voliščih oddajo svoj glas?